Plaketa Nika Kureta 2019

Plaketo Nika Kureta za leto 2019, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo za pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma v Sloveniji, je prejela:

Nadja Valentinčič Furlan

Predstavitev nagrajenke

Nagrajenka je vstopila na področje etnografskega filma in vizualne antropologije v času univerzitetnega študija. Bila je prva študentka etnologije, ki je imela željo in možnost, da seminarsko nalogo predstavi tudi s filmom. To so bili Ulični prodajalci Mladine (1988). Podobno se je lotila diplomske naloge Oris bivalne kulture v Študentskem naselju v Rožni dolini (1995), za katero je že leta 1990 izdelala film Študentsko naselje. Z obema nalogama je ustvarila vzorec za primerno kombinacijo pisnega in vizualnega teksta v univerzitetnih nalogah in v domačem akademskem prostoru razširila prostor teoriji in praksi vizualne antropologije. Temu prostoru je ostala zvesta do danes.

Ko je Slovenski etnografski muzej (SEM) leta 2000 ustanovil Kustodiat za etnografski film, je postala njegova prva kustodinja. S tem smo v Sloveniji pridobili tretje institucionalno mesto s področja vizualne antropologije in drugega referenčnega producenta etnografskih filmov za etnološke raziskave. Na delovnem mestu kustodinje je Nadja Valentinčič Furlan napredovala do naziva muzejske svetnice. Prizadevala si je za vključevanje vizualne dokumentacije v redne in občasne muzejske razstave. O tem piše v članku Avdiovizualne vsebine na stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (Etnolog, 2010) in v nekaterih drugih. Sama je prispevala velik del vizualnih izdelkov, ki jih danes lahko pogledamo na stalnih razstavah Jaz, mi in drugi ter Med naravo in kulturo. Pomemben je bil njen prispevek pri zgodbi čupe Marie, edinega ohranjenega morskega drevaka slovenskih ribičev, ki je v SEM razstavljena na stalni razstavi Med naravo in kulturo. O tem artefaktu je posnela film Čupa, plovilo slovenskih ribičev (2006, 17 min.). V muzeju vodi Galerijo pripovedovalcev in ureja Filmografijo SEM.

Nadja Valentinčič Furlan v svojih besedilih velikokrat omenja pomen komunikacije med filmom in gledalci, beri: obiskovalci muzeja. Zato ni naključje, da je v SEM začela javne letne predstavitve domačih etnografskih filmov s t. i. Etno-film-maratonom, ki je leta 2007 prerasel v mednarodni festival Dnevi etnografskega filma (DEF) z večinstitucionalno zaslombo, pri katerem je tudi sama sodelovala do leta 2015.

 

Do danes je Nadja Valentinčič Furlan objavila 14 znanstvenih in strokovnih člankov vseh kategorij, 13 prispevkov na konferencah  in 14 poglavij v monografskih publikacijah, pri čemer so na tem mestu štete samo objave s področja etnografskega filma in uporabe vizualne dokumentacije v muzeju. Napisala je več recenzij in predgovorov s to vsebino ter imela 18 intervjujev za različne medije o problematiki etnografskega filma. O tej problematiki je večkrat predavala študentom etnologije in slušateljem Univerze za tretje življenjsko obdobje. Bila je mentorica na Mladinskih raziskovalnih taborih v zamejstvu in v Sloveniji ter na Poletni šoli vizualnega v Novi Gorici. Ko je bil SEM leta 2011 izbran za koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, se je Nadja Valentinčič Furlan posvetila produkciji filmov ob kandidaturah enot nesnovne dediščine za slovenski in Unescov seznam. To je bil velik izziv, saj so mnenja o tem, kako je treba narediti vizualni zapis ob nominacijah, še danes zelo različna, tako v nacionalnem kot v svetovnem okviru. Rezultat njenih prizadevanj sta dve odmevni mednarodni konferenci. Prva, leta 2014, Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom, je predstavljena v zborniku z istoimenskim naslovom (2015), druga je Vizualizacija nesnovne kulturne dediščine (2017) z istoimenskim zbornikom (2018). Slednji je bil preveden v kitajščino kot primer evropske izkušnje. Namen obeh konferenc in spremljajočih objav je bil spodbuditi večje upoštevanje izkušenj vizualne etnografije v produkciji vizualnih zapisov ob enotah nesnovne dediščine.

Poleg svojega službenega delovanja je Nadja Valentinčič Furlan kot avtorica idejne zasnove sodelovala v pripravi Tematske poti filma Na svoji zemlji, v Grahovem, v njeni domači Baški grapi. S tem projektom so krajani za daljši čas ozemljili spomin na snemanje prvega slovenskega igranega dolgometražnega filma. Iz tega so naredili krajevni praznik z vsakoletnim srečanjem domačinov in preživelih članov filmske ekipe. Ta izvirni projekt je opisala npr. v članku Interpretacija dediščine igranega filma: »Tematska pot Na svoji zemlji v Baški grapi« (2014).

Ob vsem povedanem je k podelitvi plakete Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan pripomogel tudi njen opus videoprodukcij. Do danes šteje 57 enot, pri katerih je bila nagrajenka udeležena kot scenaristka ali snemalka ali režiserka ali montažerka. V nekaterih primerih je združila vse funkcije v svoji osebi. To je bilo mogoče, ker je v muzeju ustvarila videostudio s snemalsko in postprodukcijsko opremo, da je lahko ustvarjala vizualno dokumentacijo na teme različnih muzejskih oddelkov po merilih sodobne vizualne etnografije. Produkcijske možnosti v muzeju so dodatno motivirale kolegice in kolege, da so vizualno dokumentacijo vse bolj vključevali v svoje redno muzejsko delo.

Za tridesetletno delovanje Nadje Valentinčič Furlan na področju etnografskega filma in vizualne antropologije je značilno povezovanje različnih vlog. Je urednica, raziskovalka zgodovine etnografskega filma, mentorica, prevajalka, fotografinja, predavateljica, moderatorka, videosnemalka, režiserka in montažerka. Glavnina njenih prizadevanj je usmerjena v razmislek o vlogi in pomenu vizualne dokumentacije v (etnografskem) muzeju. O tem je neutrudno pisala in skušala hkrati z zgledom vizualne produkcije ohranjati stik z dogajanjem v Sloveniji in v svetu na področju vizualne etnografije. To prizadevanje je navzven izraženo z njenim članstvom v Zvezi za vizualno antropologijo (VANEASA) pri Evropskem združenju socialnih antropologov in z vlogo področne urednice spletnega časopisa AnthroVision.

Nadja Valentinčič Furlan je med dosedanjimi prejemniki plakete Nika Kureta prva, ki je bila osnovnega izobraževanja deležna iz virov domače prakse vizualne antropologije in zdaj temu okolju obilno vrača, zlasti na področju muzealske uporabe vizualne etnografije, ki ga je sama odkrila in utemeljevala. 

dr. Naško Križnar