Uvodne besede

Verjetno je res, da svet še nikoli ni bil tako majhen, kot je sedaj. Vse se zdi, kot da je na dosegu roke, da lahko v trenutku poteši naš interes po spoznanju ali vpogledu v neko situacijo na poljubni točki našega planeta. A ta vtis je zavajajoč. Pred nami ni množice izbir, ki bi nam omogočala, da se popolnoma svobodno odločamo za tiste, ki jim bomo posvetili več svoje pozornosti. Vse, kar je na dosegu roke in v obzorju pogleda, je bilo že prebrano in izbrano.

Na področju dokumentarnega filma je selekcijska dinamika pogosto prikrita. Za to niso odgovorne razne zarote, temveč na neki način trivialne sile, kot so estetski kanon, duh časa ter še posebno materialne razmere, ki imajo pri produkciji dokumentarnih filmov odločujoč učinek na končne izdelke. Tudi Dnevi etnografskih filmov so selekcionirani – od 354 prijav je selektor Naško Križnar na koncu za program izbral 27 filmov. A lahko rečemo, da je selekcija tudi tukaj močno pogojena z materialnimi razmerami, tokrat z razpoložljivostjo projekcijskih terminov v kinematografu. Dosti več filmov, kot smo jih uvrstili v program, namreč ustreza vsem našim merilom izbire, a jih žal zaradi stvarnih okoliščin ni mogoče prikazati.

Izredna selektivnost je mogoče trenutno najbolj pereč problem na področju etnografskega filma. Filmi, ki se jim ne uspe uvrstiti v programe festivalov ali konferenc, pogosto postanejo popolnoma nevidni, čeprav so relevantni za stroko in zanimivi za gledalce. Celostne rešitve za ta problem žal ne poznamo, nas pa to dejstvo motivira, da nadaljujemo svoje poslanstvo v okvirih, ki so nam na razpolago. Zahvala vsem, ki nam pri tem pomagate, še posebno pa Slovenski kinoteki, ki nas je letos prvič sprejela pod svojo streho.

Miha Peče