The Body Won’t Close.

Izviren naslov The Body Won’t Close.

Ves svet pozna zgodbe o junakih, ki jim je bila dana čarobna moč »zapečatiti« svoje telo, da so postali nepremagljivi. A ravno te zgodbe povedo, da morajo imeti tudi nepremagljiva telesa skrivno šibko točko. Ahilova peta, madež na hrbtu zmagoslavnega Siegfrieda, oko perzijskega heroja Esfandiarja; usodna šibkost je tisto, kar naredi motiv brezčasen. Izpričuje resnico o ranljivosti človeškega telesa in z njo povezano tragično noto človeške izkušnje. Moramo se varovati pred zlom okrog nas, a življenje zahteva, da so naša telesa odprta. Telo se noče zapreti.
Esejski film sledi eni izmed takšnih legend, kot jih ljudje pripovedujejo v Santo Amaru v Bahii. Besouro Mangangá je bil mojster capoeire, temnopolti junak, ki je duhovno mano Bahie pretvoril v neprepustnost telesa. Ne naboj, ne rezilo, ne bodalo niso mogli prebiti njegove kože. Možje iz Bahie povedo, kakšen pomen nosi »zapiranje telesa« v njihovem tveganem, nasilnem svetu in zakaj ga do popolnosti nikoli ni mogoče doseči. Sčasoma avtor spozna, da film ne govori le o Bahii in njenih ljudeh. V sedanjem času pandemije se vsi srečujemo s poroznostjo lastnih teles, v obupanem iskanju ravnotežja med vsrkavanjem sveta in zapiranjem pred njim.

Avtor/ji Mattijs Van de Port

Mattijs van de Port je vizualni antropolog. Raziskave je opravljal v Srbiji in na Nizozemskem, od leta 2001 pa tudi v Braziliji. Je avtor treh monografij in številnih filmov, med njimi filma Saborear Frutas Brasileiras (2013) in esejskih filmov The Possibility of Spirits (2016) in Knots and Holes (2018), ki sta bila v selekciji več etnografskih festivalov. Prejel je nagrado samodiva za najboljši film na Mednarodnem festivalu etnografskega filma leta 2017 v Sofiji in posebno omembo žirije na festivalu Ethnocineca na Dunaju leta 2019.

Raziskava Mattijs Van de Port
Snemalec Mattijs Van de Port
Ton Pepijn Kortbeek
Montaža Mattijs Van de Port, Pepijn Kortbeek